Organizacija in duševno zdravje zaposlenih

12.04.2024

Kakšen vpliv ima na zaposlene torej negativna organizacijska kultura?

V eni izmed raziskav je kar 83% Američanov poročalo o stresu, ki ga doživljajo zaradi dela, med katerimi je 25% poročalo o tem, da jim delo predstavlja glavni stresor v življenju. Večina zaposlenih pa negativno organizacijsko kulturo povezuje z nižjim ravnotežjem med delom in zasebnim življenjem, slabšo komunikacijo in dajanjem povratnih informacij, kar lahko privede do anksioznosti ter negotovosti pri zaposlenih, višjo ravnjo stresa ter pritiska, da se dosežejo nerealno visoko zastavljeni cilji...

Pri čemer je pa dobra novica ta, da imajo vodje veliko vlogo pri oblikovanju pozitivne organizacijske kulture. Delovno mesto lahko tako zaposlenim nudi občutek izpopolnjenosti, finančno stabilnost in socialne povezave, kar lahko prispeva k splošnemu dobremu počutju v organizaciji.

In kako lahko torej organizacije oblikujejo pozitivno organizacijsko kulturo?

Ustvarjanje pozitivnega delovnega okolja, ki daje prednost duševnemu zdravju, lahko pomaga izboljšati dobro počutje zaposlenih in poveča organizacijsko produktivnost. V nadaljevanju predstavljamo nekaj praktičnih nasvetov, ki jih lahko vodje uporabijo pri ustvarjanju pozitivne kulture na delovnem mestu, ki daje prednost duševnemu zdravju:

1. Oblikovanje jasne in celovite politike duševnega zdravja (v njih naj bo opisana med drugim tudi zavezanost podjetja dobremu počutju zaposlenih ter informacije do vseh virov pomoči, ki so zaposlenim na voljo, kadar so v stiski).

2. Spodbujanje kulture odprte komunikacije ter spodbujanje zaposlenih, da odkrito spregovorijo o težavah z duševnim zdravjem (v ta namen se lahko npr. organizirajo mesečni kratki sestanki, kjer lahko zaposleni spregovorijo o svojih težavah, če to želijo).

3. Spodbujanje ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem (npr. možnost opravljanja dela od doma, delitev dela, fleksibilni delovniki).

4. Organiziranje delavnic na temo duševnega zdravja za vse zaposlene, vključno z vodji (na delavnicah se tako lahko zaposlene opremi z vsemi potrebnimi orodji ter viri potrebnimi za prepoznavanje in podporo pri pojavu duševnih težav).

5. Spodbujanje k telesni dejavnosti in izbiri zdravega življenjskega sloga (npr. z nudenjem ponudbe programov dobrega počutja, članstev v fitnesu ali možnosti zdravih prigrizkov na delovnem mestu).

6. Omogočanje dostopa do virov duševnega zdravja, kot je npr. program pomoči zaposlenim ali svetovalna služba (možnost, da se lahko zaposleni o svojih duševnih težavah pogovorijo s strokovnjaki na tem področju).

7. Redno dajanje povratnih informacij in priznanj zaposlenim (s tem se namreč poveča motivacija pri zaposlenih ter tudi splošno zadovoljstvo pri delu).

8. Ustvarjanje pozitivnega delovnega okolja, ki podpira dobro počutje, kot je zagotavljanje ergonomskih delovnih postaj, naravne svetlobe in zelenih površin.