Metoda osvetlitve dela oz. “Job Shadowing” – zakaj je uporabna?

22.04.2018

Metoda osvetlitve dela oz. »job shadowing« je metoda, pri kateri opazovalec opazuje izkušenega zaposlenega. Namen metode je, da opazovalec preko direktnega pristopa dobi natančne informacije o poteku točno določenega dela.

Zakaj je “job shadowing” oz. metoda osvetlitve dela uporabna?

Velikokrat se zgodi, da pri podajanju navodil novim zaposlenim ali sodelavcem, ki z našim delovnim področjem nimajo izkušenj, nenamerno izpustimo določene informacije, ki se nam zdijo samoumevne. Kar iz tega lahko sledi je to, da ko oseba prične z delom, je že na začetku lahko brez ključnih informacij. To lahko vodi v nezadovoljstvo novo zaposlene osebe ter njenega nadrejenega ter nenazadnje v odhod iz organizacije.

Prav tako se lahko zgodi, da se določena oseba zaposli ne neko delovno mesto o katerem pravzaprav ali nima pravih predstav ali pa nima veliko informacij. Čez nekaj časa lahko ta oseba ugotovi, da delo za njo ni primerno, kar spet sledi v odhod iz organizacije.

V obeh situacijah je potrebno iskanje novega zaposlenega, kar predstavlja dodaten strošek organizaciji. Ti dve situaciji bi lahko bili preprečeni z uporabo metode osvetlitve dela. Konkretno to pomeni, da bi oseba opazovala izkušenega zaposlenega ter tako pridobila natančen vpogled v potek dela.

Metoda se pa lahko uporabi tudi takrat, kadar je potrebno dokumentirati manj strukturirane procese na delovnem mestu, saj se z metodo lahko pridobijo natančno razdelani koraki določenega delovnega procesa. Opazovalec pridobi vpogled tudi v problematične delovne procese, kar organizaciji omogoča priložnost za razvoj.

So pa seveda tudi omejitve, npr. metode ni mogoče izvajati na delovnih mestih, kjer zaposleni delajo z občutljivimi ali zaupnimi informacijami.

Metoda osvetlitve - kako točno poteka?

Najprej je pomembno, da opazovalec natančno ve, kaj želi spoznati ter si zastavi cilje, ki jih želi doseči. Pri določenih delovnih mestih je potrebno predznanje. Opazovalec se mora z zaposlenim, ki ga bo opazoval predhodno dogovoriti za trajanje opazovanja. Za dobro razumevanje določenih delovnih mest je namreč potrebno daljše opazovanje. Sledi aktivno opazovanje. Zaposleni izvaja svoje delo, opazovalec pa ga čim bolj osredotočeno opazuje. Če je mogoče, si lahko sproti zapisuje informacije, ki jih med opazovanjem pridobiva. Po opazovanju naj opazovalec z zaposlenim razreši morebitne nejasnosti. Končni cilj je dosežen, ko opazovalec podrobno razume vlogo opazovanega zaposlenega ter pozna posamezne korake opazovanega dela.

Kaj o metodi osvetlitve pravijo študije?

V raziskavah je največkrat ugotovljeno, da metoda omogoča boljše razumevanje in natančen vpogled v potek dela. Vpliva pa tudi na izboljšanje komunikacije, več timskega dela, boljše poznavanje vlog, več povezovanja ter sodelovanja med različnimi profili zaposlenih.