Jeza - nam lahko koristi?

10.11.2020

Jeza je čustvo, ki mu delamo največjo krivico, predvsem zato, ker ga slabo razumemo. Navadno jo povezujemo z veliko neustreznimi vedenji, ko osebe izgubijo kontrolo, kričijo, se prepirajo, nas žalijo, ipd.. Pomembno je, da občutimo vas čustva, tako prijetna kot tudi neprijetna, kamor spada tudi jeza. Nikakor ne pozabimo, da občutenje čustev in reakcija oziroma vedenje nista eno. Vsa čustva so ustrezna, vsa vedenja oz. reakcije pa niso.

Kdaj in zakaj doživljamo jezo?

Vsi kdaj občutimo jezo, čeprav je večino časa ne želimo izražati. Doživljanje jeze se pojavi, ko se nam ali komu drugem zgodi krivica, ko smo frustrirani in ko se znajdemo v navidezno brezizhodnem položaju. Jeza je lahko usmerjena na nas ali na druge.
Tudi naša telesna reakcija lahko odraža doživljanje jeze - zvišan srčni utrip, povišan krvni tlak in sprememba nivoja adrenalina ter noradrenalina.

Jeza nam lahko koristi!

Jeza je zelo koristna, saj nas spravi v pogon, akcijo. Da nam moč in pogum , da se soočimo s frustracijo, gremo iz cone udobja in vztrajamo pri spremembah. Prav tako nam jeza pomaga postaviti meje in izraziti svoje mnenje.
Problema ne predstavlja prisotnost jeze, ampak način izražanja!
Ob besedi jeza, pomislimo na izbruhe jeze, vpitje, žaljenje in agresivna vedenja. Taka vedenja, ne glede na to, katero čustvo čutimo, niso ustrezna, predvsem ne v delovnem okolju. Poskušajmo na jezo pogledati kot na čustvo. Vsak posameznik ob doživljanju čustva sprejme odločitev – odločitev, kako se bo obnašal. Včasih se odločimo zavestno, včasih je to posledica nezavednih vzorcev vedenj. V vsakem primeru smo za lastno vedenje, ko smo odrasli, odgovorni sami. Občutiti in izraziti jezo na ustrezen, socialno sprejemljiv način je zdravo in koristno. To nam omogoča, da rešujemo spore, se postavimo zase in se branimo, ko je to potrebno. Pogosto zaznavamo jezo na vse ali nič, naučiti pa se moramo prepoznavati različne stopnje jeze in pravilno reagirati, še preden nas jeza preplavi.

Kako ravnati, ko smo jezni?

Povsem normalno je, da čutimo jezo. Ob tem pa je koristno, da jo znamo tudi razumeti in primerno izražati. Čeprav se premislek o izražanju jeze v naših glavah odvije v nekaj sekundah, je pomembno, da se zavedamo ključnih korakov oblikovanja reakcije, ki nam lahko pomagajo tudi pri nadzoru:

1. Prvi korak je, da frustracijo oz. jezo pri sebi prepoznamo in ozavestimo. Sami sebi v glavi rečemo: »Jezen/jezna sem!«.
2. V drugem koraku se vprašamo »Kaj me je tako razburilo?« Ko najdemo izvor čustva, ga lahko bolje razumemo in svojo reakcijo prilagodimo.
3. »Kaj mi je v tem trenutku pomembno?« Razmislimo, ali ima za nas večji pomen in kaj bo imelo v dani situaciji boljše posledice. Včasih je to izrazita čustvena reakcija, drugič pa iskanje kompromisa in miren premislek.
4. V zadnjem koraku oblikujemo odziv. Naše notranje dogajanje se preoblikuje v zunanjo reakcijo, ki je za razliko od našega mišljenja, vidna tudi ostalim.

Načini primernega izražanja jeze

- Imenovanje občutkov: Čeprav naše vedenje mogoče ne kaže velike reakcije pa je pomembno, da čustev ne potlačimo – občutke poimenujmo! Skozi besede moramo izraziti kaj in kako močno čutimo, saj se na ta način mi in okolica čustev bolj zavedamo.
- Vaja kompromisa: Na delovnem mestu pogosto sklepamo kompromise, ti pa so lahko bolj ali manj učinkoviti. Vaja kompromisov je proces učenja postopka sklepanja kompromisov in dogovorov. Če ta postopek poznamo in avtomatiziramo, ga bomo lahko uspešno uporabljali tudi bo komo jezni. Odzive čustev bomo prilagodili na način, ki nas bo vodil do kompromisa.
- Telovadba: Fizična aktivnost je odličen način za premagovanje frustracije. Na ta način se lahko sprostimo in hkrati izrazimo naša čustva skozi šport.

Ko oblikujemo zunanji odziv oz. našo reakcijo ob občutkih jeze je pomembno tudi, da ocenimo dve stvari – situacijo in pomembnost problema. Ob manjših konfliktih nam lahko pomaga že nekaj vdihov, ki nas pomirijo. Tako lahko izrazimo svoje mnenje in čustva na miren način. Velikokrat bo umirjen pogovor bolj slišan, kot glasno kričanje. Ob večjih nestrinjanjih in krivicah, pa včasih ne moremo nadzorovati naših hitrih odzivov. Na tem mestu je pomembno zavedanje, da smo samo ljudje, da vsi čutimo jezo in da se neprimeren odziv, vedno da popraviti z opravičilom in razlago.

Moč pogovora

Skozi pogovor z osebo, ki ni vir naše frustracije, lahko jezo ubesedimo. Na ta način dosežemo olajšanje in upad občutka jeze, saj se o problemu pogovorimo. Za učinkovit pogovor je potrebno, da se oseba počuti varno in je lahko s sogovornikom odkrita. To je lahko naš prijatelj, partner ali sodelavec. Kljub temu, da s pogovorom problema še ne rešimo, je ta zelo učinkovit. Nismo več v afektu, zato lahko konflikt rešimo konstruktivno. Preko pogovora dosežemo pomiritev in tudi nov objektiven uvid v situacijo, ki je povzročila našo jezo.

Jeza je koristna in vsak se lahko odloči, kako jo bo izrazil.