Najprej sem se počutila kot pri "šlogarici"

Ime mi je Maja, testiranj pa sem se bala že od mladih nog. S testi so vedno preverjali, kaj znam in česa ne. In če nisem znala, sem dobila slabo oceno in se počutila bedno. In zdaj, ko sem že povsem zrel človek, sem morala izpolnjevati psihološki test. »Joj,« sem si mislila, »zdaj me bodo pa analizirali psihiatri in psihologi ter ugotovili, da sem 'čist mimo'.« Potem pa pridem v neki svetli zračni prostor, znajdem se med podobno zbeganimi ljudmi in vsi v nekem nelagodju trepetamo, kaj se bo zgodilo. Ampak, moram vam povedati, ves strah je bil povsem odveč. Najprej so nas toplo sprejeli in nam razložili, kaj testiranje sploh je in zakaj se izvaja. To, da ni dobrih in slabih osebnostnih lastnosti, da iščejo potenciale, in ne, kje ima posameznik težave, me je nekoliko pomirilo. Najbolj pa sem bila vesela povratne informacije ob razlagi mojih rezultatov. Izpostavili so moje potenciale, za katere nisem vedela, da so zares pomembni. To sem povedala svojemu šefu in ta me od takrat spodbuja. Hm, verjetno vas zanima, kateri potencial so odkrili. Zelo spretna sem pri prepoznavanju nebesedne komunikacije. Na delovnem mestu so me zato povabili, naj postanem skrbnica za ključne stranke.