Naše NOVICE

Nasveti

Aktualni dogodki, odprti seminarji, novice, objave in še in še... 

 
 
 

PSIHOLOŠKO TESTIRANJE – SPROŽILEC STRAHU

PSIHOLOŠKO TESTIRANJE – SPROŽILEC STRAHU

02.11.2020

• »Psihologi nam sigurno berete misli.«
• »Med testiranjem boste presojali o vsem, kar bom naredil ali rekel.«
• »Ne rabim reševat testov, saj nisem psihopat.«

Ste se že kdaj znašli pred psihološkim testiranjem in ste bili nekoliko nervozni in podobnih misli? Še zdaleč niste edini!

Pri svojem delu pogosto opažam, da ima psihološko testiranje negativno konotacijo. Pred samo izvedbo psihološkega testiranja pri posameznikih velikokrat zaznam prisotnost strahu in napetosti. To opazim preko njihovega tresočega glasu, nesproščenosti, presedanja, hitrejšega govorjenja, potnih rok... Prav tako pogosto slišim tudi zanimive predpostavke o lastnostih in zmožnostih psihologov. Ampak take predstave so lahko velikokrat napačne.

Izbira primernega kandidata na izbrano delovno mesto je za podjetje izredno pomembna. Pri tem si mora organizacija zagotoviti čim bolj kakovosten postopek selekcije. Selekcijski postopek je obsežen proces, ki zajema več korakov, preko katerih dobimo poglobljen vpogled v lastnosti, sposobnosti, motivacijo in potenciale kandidata. En izmed začetnih korakov v selekcijskem postopku je psihološko testiranje. Veliko posameznikov pa ob omembi le-tega občuti nelagodje, strah ali se počutijo »pod stresom«.

Predstave o psihološkem testiranju

Ljudje na testiranje pogosto pridejo nervozni in v strahu pred samim testiranjem. Tu je izpostavljenih le nekaj najpogostejših misli oz. predstav posameznikov v trenutkih, ko se nahajajo tik pred testiranjem.

• »Psihologi nam med testiranjem sigurno berete misli.«
• »Med testiranjem boste presojali o vsem, kar bom rekel, naredil, kako se bom premaknil...«
• »Psihotesti so brezvezni in neuporabni.«
• »Iskali boste moje negativne lastnosti in napake. Sigurno boste ugotovili, da sem čuden.«
• »Ne rabim reševat testov, saj nisem psihopat.«

Kaj sploh je psihološko testiranje in v kakšne namene se pravzaprav uporablja?

Psihološki testi so objektivni in standardizirani postopki za merjenje psihičnih lastnosti, doživljanj ter vedenj. S testi se osredotočamo na merjenje splošnih sposobnosti, osebnostnih lastnosti in motivacije pri delu. Uporabljamo jih na številih področjih in v različne namene.

• Psihološko testiranje nam poda objektivno in točno oceno posameznikovih sposobnosti in informacijo o tem, kaj osebo pri delu motivira.
• Uporabljamo ga za ugotavljanje osebnostnih lastnosti, ki do določene mere napovedujejo vidike delovne uspešnosti in učinkovitosti posameznika.
• Ugotavljajo se talenti in močna področja posameznika ter morebitne ovire za uspešno opravljanje dela na določenem delovnem področju.
• Pomaga nam ugotoviti skladnost vrednot kandidata z vrednotami podjetja.
• Preko testiranja odkrivamo potenciale, pri čemer velikokrat prepoznamo priložnosti za nadaljnji razvoj. To nam je v pomoč pri kariernem usmerjanju, oblikovanju kariernega načrta, razvijanju potencialov in napredovanju.
• Uporablja se za skupinsko analizo.
• Za podrobnejše spoznavanje samega sebe. Posamezniki pridobijo povratno informacijo oz. jim predstavimo rezultate, s katerimi se v 99% strinjajo.

Za kaj se psihološko testiranje v organizacijah NE uporablja?

• Za odkrivanje psihopatoloških nagnjenj.
• Za branje misli.
• Za subjektivno ocenjevanje kandidata in subjektivno podano povratno informacijo podjetju.
• Za iskanje pozitivnih in negativnih osebnostnih lastnosti. Zavedamo se, da »Supermani« ne obstajajo.
• O sebi lahko odkrijete marsikaj novega.

Prilagam še nekaj nasvetov, ki vam lahko pomagajo, da boste na prihodnje psihološko testiranje prišli kar se da sproščeni. // Kako naj se pripravim na testiranje?

• Na testiranje pridite spočiti in sproščeni.
• Na teste se ne pripravljajte in ne vadite. Odgovarjajte čim bolj iskreno, spontano, hitro in točno.
• Pri reševanju osebnostnih testov se zavedajte, da ni pravilnih in napačnih odgovorov. Ne obstajajo napačne in pravilne osebnostne lastnosti, le te, ki so bolj ali manj zaželene za določeno delovno mesto.
• Zastavite vprašanja, ko kaj ni dovolj jasno.
• Zavedajte se, da so psihologi oz. testatorji le običajni ljudje, ki nimajo razvite magične sposobnosti branja misli. Psihologi tudi ne ocenjujemo vsake vaše kretnje in ne iščemo patoloških znakov. Stremimo k temu, da boste reševali kar se da sproščeno.

Kar mi posamezniki ob koncu psihološkega testiranja običajno povejo je, da to le ni bilo tako grozno in stresno, kot so si predstavljali, da bo. Strah pred testiranjem je namreč odveč, saj bolj kot boste na psihološkem testiranju sproščeni, bolj točni in iskreni bodo vaši odgovori.

Psihološko testiranje poleg tega ni edini dejavnik, ki je pomemben pri sprejetju kandidata na delovno mesto. Je le del procesa izbire in nam poda le določene informacije o osebi, ne pa celotnega vpogleda v njeno delovanje.

Naše vodilo pri testiranju je: »Pravi ljudje na pravih delovnih mestih.«, pri čemer si želimo, da so zadovoljni tako posamezniki kot tudi organizacija.

Neža Jenko

 

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.