Strah - kako vpliva na nas in kaj lahko naredimo?

16.11.2020

Naše življenje na vsakem koraku obarvajo čustva – pozitivna in negativa. Brezskrbno življenje lahko ob spremembah hitro dobi novo podobo, kar je marsikdo izmed nas nedavno izkusil. Bili smo priča spremembam tako na osebnem kot na poklicnem področju. Na njih smo se različno dobro prilagodili in ob tem doživljali različna čustva. Velike spremembe, ki se zgodijo v kratkem času pa navadno spremlja posebno čustvo – strah.

Strah je eno izmed osnovnih čustev, ki nam kljub temu, da ga ne želimo čutiti, pomembno pomaga pri prilagajanju na spremembe in močno vpliva na naše vedenje. Ker predstavlja osnovni mehanizem za preživetje, nam vsaka navidezna ali resnična ogrožajoča situacija predstavlja neprijetnost, tesnobo in nemirnost. Telo in misli pa nas ob tem pripravijo na boj (spopadanje s situacijo) ali beg (izogib situaciji).

Ali je strah res votel, zunaj ga pa ni? Nasprotno!

Strah je pomembno čustvo, zato ga ne smemo prezirati ali potlačiti. Je čustvo, ki ga doživljajo vsi ljudje in ima v našem življenju pomembno vlogo. Čutimo ga lahko v najrazličnejših življenjskih situacijah, tudi pri psihološkem testiranju. Ljudje smo zavestno sposobni prepoznati strah, kar pomeni, da lahko razmislimo o izvoru strahu, intenzivnosti in načinu izražanja. Razmislek je ključnega pomena, ko smo prestrašeni, saj nas umiri in pomaga na nevarnost ali spremembo (npr. v službi dobimo novega šefa) pogledati objektivno.

Odzivi na strah

Ker smo si ljudje različni, se tudi na čustvo strahu odzovemo na svoj način. Oblike izražanja čustev pa so lahko bolj ali manj konstruktivne in primerne na okolje, v katerem smo.
Ljudje, ki jih je strah, pogosto to izrazijo skozi agresivno vedenje - se derejo, nas ponižujejo, so nepotrpežljivi in razdražljivi. Izražanje strahu lahko zamenjamo z jezo, zato je pomembo, da se vprašamo kaj je izvor strahu. Več o jezi si lahko preberete na tej povezavi. Prav tako ljudje strah pogosto izrazijo s psihičnim in fizičnim odmikom. Zaradi nevarnosti, ki jo čutijo, posamezniki umolknejo, umikajo pogled, lahko pa se tudi fizično odmaknejo od osebe ali prostora, kjer čutijo strah. Manj opazno strah ljudje izražajo skozi obrambne mehanizme – zanikanje (npr. v podjetju se razširi novica o odpuščanju zaposlenih, oseba pravi, da ne čuti niti kančka strahu), potlačitev (npr. v podjetju so se oseb, ki je izrazila strah posmehovali, zato drugi zaposleni strahu raje ne pokažejo, ga umaknejo) in racionalizacija.
Vse našteto je povsem normalno in običajno, čeprav neustrezno, še posebej, če je to usmerjeno v ljudi, ki se trudijo za nas. Že zavedanje manj ustreznih odzivov na strah je prvi korak k napredku.

Premagajmo strah

Za doseganje bolj uspešnih načinov izražanja in hkrati obvladovanja strahu, je pomembno, da:

1. ZADIHAMO! Globok vdih (štejemo do 5) in dolg izdih (štejemo do 10). Ponovimo 3 – 5 krat. Ko nas je strah naše dihanje postane hitro in plitvo. Pomaga nam lahko, da eno roko položimo na prsa, drugo pa na trebuh in ob tem čutimo, kako zrak polni naša pljuča.

2. OSTANEMO MIRNI! V mislih si rečemo »Ostani miren/-na«. Majhna misel ima lahko velik učinek, saj nam da nekaj sekund, da se zberemo in osredotočimo na potencialno nevarnost. Pomembno je tudi zavedanje, da je večina strahov naučenih, kar nam tudi možnost, da se jih od-učimo.

3. POGLEDAMO IZ DRUGEGA ZORNEGA KOTA. Mogoče se nam zdi situacija, v kateri nam da šef negativno kritiko ogrožajoča in pomislimo, da nas bo odpustil. Lahko pa je tako mišljenje samo posledica naših izkušenj in v nam v resnici nadrejeni želi pomagati.

4. NAJDEMO POZITIVNE VIDIKE. V tem trenutku nas je strah. V mislih se premaknimo korak naprej in si poskušajmo predstavljati pozitivne posledice, ki jih trenutna situacija lahko prinese. Veliko ljudi je v zadnjih mesecih izkusilo delo od doma, ki lahko predstavlja neprijetno spremembo in spodbudi strah. Obstajajo pa tudi prednosti takega načina dela – prihranek časa, posvečanje družini, na novo si organiziramo dan ipd.

5. SE POGOVORIMO. Pogovor s prijateljem, sodelavcem ali partnerjem ima navadno večji učinek kot se ga zavedamo. Ljudje, ki so nam blizu ali ki so se znašli v podobni situaciji, nam nudijo oporo. Pogovor nam omogoča, da se počutimo manj osamljeni, dobimo v našo situacijo nov uvid in odkrito izrazimo čustva. Počutimo se slišane, kar predstavlja velik korak naprej od strahu.

Različne izkušnje in čustva, ki nas spremljajo, nas okrepijo in še bolj povežejo, tako zasebno, kot tudi med sodelavci in strankami. Čutiti strah je normalno, lahko nas celo motivira in pripravi na prilagoditve. Dovolimo si, da čutimo iskreno.

Na tej povezavi si lahko preberete spodbudno zgodbo Maje, ki jo je bilo prav tako strah psihološkega testiranja. Na koncu je ugotovila, da izkušnja sploh ni bila grozna, ampak je prav s pomočjo psihološkega testiranja odkrila svoje potenciale.