Z ocenjevalnim centrom lahko opazujemo oblike vedenja, podobne tistim na delovnem mestu in ocenimo, ali ima kandidat potrebne kompetence za opravljanje dela. V sklopu metode ocenjevalnega centra mora posameznik za rešitev naloge pokazati določene oblike vedenja, ki so potrebne za uspešno opravljanje dela. V primerjavi z drugimi selekcijskimi metodami lahko neposredno opazujemo zaželeno vedenje, zato lahko bolj zanesljivo napovemo, kako se bo posameznik vedel na delovnem mestu.

Organizacijska kultura je eden izmed sestavnih delov organizacije, saj jo lahko opazimo med sestanki in odmori ter v pisarnah in na terenu. Sestavljajo jo vrednote, prepričanja, norme, odnosi in vedenje, ki je skupno vsem zaposlenim v delovni organizaciji. Organizacijska kultura ni statična, saj jo vzpostavlja, razvija in dopolnjuje vsak zaposleni.

Zaposleni so lahko ključna prednost vsakega podjetja, saj narekujejo njegov razvoj, rast in uspešnost. Zato je pomembno, da znate zaposlenim posvetiti čas in pozornost ter jih sistematično razvijate. Razvoj kadrov je proces razvoja trenutnih kompetenc in sposobnosti zaposlenih ter razvoj novih kompetenc, ki podpirajo cilje organizacije.

Coaching je interaktivni proces, v katerem posamezniki, timi in delovne organizacije z uporabo posebnih tehnik coachinga preko razvoja osebnih virov dosežejo razmeroma hitre in dobre rezultate pri načrtovanju in doseganju ciljev. Coach stranki pomaga tako, da jo posluša ter ji zastavlja pomembna vprašanja, s pomočjo katerih lahko stranka sama pride do najboljših rešitev brez ponujanja nasvetov. Coaching namreč temelji na prepričanju, da ima stranka vse odgovore že v sebi, zato ji coach s pomočjo učinkovitih vprašanj omogoča uvid in iskanje lastnih odgovorov.

Še posebej med epidemijo COVID-19 se nam včasih zdi, da si le s težavo vzamemo odmor od dela. Cele dneve dobivamo e-pošto s strani sodelavcev ali šefa, saj imajo mnogi fleksibilni delovnik, prav tako pa je zaradi dela od doma prišlo do zabrisovanja mej med osebnim in poklicnim življenjem, kar ruši naše ravnotežje med delom in prostim časom. Kljub temu pa ostaja prosti čas še vedno pomemben pri doseganju osebnih in kariernih ciljev.

Letni razgovori so odlična priložnost, da vodja in zaposleni uskladita pričakovanja, cilje in poenotita poglede. Vodja je tisti, ki ima bolj proaktivno vlogo. Odgovoren je za izvedbo letnega pogovora. Zaposlenega povabi, uskladi termin, zaposlenemu pove, kaj od pogovora lahko pričakuje in kako naj se zaposleni pripravi. Letni pogovori pa so tudi zelo pomemben vir informacij za zaposlene, saj dobi poglobljeno povratno informacijo. Po drugi strani pa je to odlična priložnost, da tudi izrazi svoje mnenje, poda predloge ali pove stvari, za katere sicer ne najde časa. Za vas smo pripravili 5 nasvetov, kako se učinkovito pripravi vodja in kako zaposleni.

Trenutno je na Zavodu RS za zaposlovanje registriranih več kot 87 tisoč iskalcev zaposlitve. Brez rednega mesečnega dohodka je vsako znižanje rednih stroškov dobrodošlo, čemur so prisluhnili partnerji projekta #tukajzate – bob, WIZ in Kompetenca – ki bodo s popustom na izbrane storitve in drugimi pristopi pomagali aktivnim iskalcem zaposlitve.

Letos smo se znašli v precej drugačni situaciji kot prejšnja leta, saj je večina zaposlenih letos vsaj nekoliko spremenila svoj ustaljeni način in pogoje dela. Zaradi svetovne pandemije so se zabrisale meje med zasebnim in profesionalnim življenjem, delovni čas in delovne obveznosti so se pri večini raztegnile, marsikdo je občutil tudi več neprijetnih čustev (strah, tesnoba, jeza, nemoč, …) in za večino je bilo leto bolj stresno kot običajno. Vodje morda imate občutek, da lahko letne razgovore letos zaradi vseh ostalih skrbi potisnemo na stranski tir. Je temu res tako?