Ob pregledu vseh napovedi in trendov se najpogosteje pojavljajo trendi, ki so vezani na enakost in vključevanje zaposlenih, skrb za njihovo blagostanje, na izboljševanje njihovih kompetenc in njihovo hibridno delo. Vse več pa je tudi govora o umetni inteligenci.

Duševno zdravje je neločljiv del celotnega zdravja posameznika in je mnogo več, kot le odsotnost duševne bolezni. Med najpogostejšimi duševnimi motnjami sodobnega časa so stresne motnje, tesnobnost in depresija, ki pa so lahko pogojene tudi z razmerami na delovnem mestu.

Ljudje si želimo delati v organizacijah, kjer se počutimo dobro na delovnem mestu. Dobra klima v podjetju oziroma počutje je odvisno tudi od organizacijske kulture, ki je skupek prepričanj, norm, vedenj in tudi vrednot, ki so lepilo organizacije. Organizacijska kultura ni statična, ampak se nenehno spreminja.

Organizacije so sestavljene iz posameznikov iz različnih okolij, z različnimi značilnostmi in sposobnostmi. Velikokrat se srečajo različne generacije, ki imajo drugačna načela in vrednote, tako so konflikti večkrat neizbežen način komunikacije na delovnem mestu. Zelo pomembno je, da jih znamo reševati. Le tako bodo zaposleni uspešno delovali in bili usmerjeni v doseganje skupnih organizacijskih ciljev.

V današnjih časih, kjer je učinkovita poraba časa in ustvarjanje novih idej ključnega pomena, so argumentiranje, kritično razmišljanje in ustvarjalnost več kot dobrodošli. Običajno na sestankih vlada prava zmeda, saj se gnetejo ideje, ki niso dodelane, ali pride do nesoglasja med sodelavcema… Kako torej izboljšati komunikacijo, podajanje idej, razmišljanje in na koncu sestanka doseči kompromis oz. rezultat, ki bo višji od začetnih pričakovanj?

V mnogih mednarodnih podjetjih je del razvojnega načrta zaposlenih tudi možnost začasnega dela v tujini. Velikokrat pa se posamezniki sami odločijo za delo v tujini. Nekateri izmed najpogostejših razlogov so širok izbor del, možnosti napredovanja, zaslužek, ugled, osebna in strokovna rast ali ugodnosti, ki jih ponujajo delovne organizacije v tujini. Sama sem se za prakso v tujini odločila, ker sem se želela preizkusiti v mednarodnem okolju, pridobiti izkušnje iz mednarodne delovne organizacije, splesti nova poznanstva ter spoznati sebe v novem kontekstu in svoje meje prilagajanja in učenja.

Mnoge delovne organizacije vlagajo človeški in denarni kapital v optimizacijo procesa onboardinga, ocenjevanja uspešnosti in razvoj zaposlenih, velikokrat pa pozabijo na proces offboardinga, ki se začne v trenutku, ko se zaposleni odloči končati zaposlitev v določenem podjetju. Organizacije, ki za zaposlenega skrbijo od prijave na delovno mesto do trenutka, ko zaposleni zapusti organizacijo, pošiljajo jasno sporočilo o tem, kako pomembni so zanje njihovi zaposleni.

Onboarding je za delovne organizacije in novo zaposlene pomemben predvsem zato, ker je povezan z mnogimi pokazatelji kasnejše uspešnosti na delovnem mestu. Uspešen onboarding zmanjša fluktuacijo zaposlenih ter poveča pripadnost, angažiranost in motiviranost zaposlenih.