Danes z veseljem delimo zgodbo naše sodelavke Line, ki je svojo pot pri nas začela kot praktikantka, jo nadaljevala kot študentka, zdaj pa se je po zaključku študija zaposlila – njena prva redna zaposlitev! V kratkem pogovoru nam je zaupala, kako se spominja svojih začetkov, kaj jo je pritegnilo k delu in kaj jo najbolj veseli na začetku nove karierne poti.

Vsak zaposleni je edinstven, vendar v svoji karieri prehaja skozi podobne faze, ki jih imenujemo življenjski cikel zaposlenega. Ta cikel odraža celotno pot, ki jo posameznik prehodi v podjetju – od prvega stika do zadnjega delovnega dne. Zato je razumevanje faz življenjskega cikla ključno za uspešno upravljanje s kadri. V tem članku bomo na kratko opisali življenjski cikel zaposlenega in kaj lahko kadrovik naredi v vsaki izmed faz, da zadrži zaposlene.

Letni razgovor je priložnost za odkrit in strukturiran dialog med vodjo in zaposlenim o dosežkih, pričakovanjih ter kariernem razvoju. Ključ do uspešnega razgovora je dobra priprava – od postavitve jasnih ciljev do podajanja konstruktivne povratne informacije. Vodja mora znati pohvaliti dosežke, podati konstruktivno kritiko ter ustvariti prostor za odprto komunikacijo. Članek ponuja konkretne nasvete za pripravo in izvedbo uspešnega letnega razgovora.

Leto 2025 bo zaznamovano s hitrimi spremembami in novimi izzivi na področju upravljanja kadrov. Organizacije se bodo morale prilagoditi naprednim tehnologijam, novim pričakovanjem glede fleksibilnosti dela ter vse večjemu poudarku na dobrem počutju zaposlenih. Hkrati pa nizka brezposelnost otežuje pridobivanje kadrov, kar zahteva inovativne pristope k zaposlovanju. Da bi vam pomagali pri pripravi na te spremembe, smo zbrali ključne trende, ki bodo oblikovali HR v letu 2025.

V dobi digitalizacije, kjer so delavci vse pogosteje dosegljivi tudi izven delovnega časa, Pravica do odklopa prinaša pomembne spremembe tako za zaposlene kot tudi za delodajalce. Kako lahko podjetja uspešno uveljavijo to pravico v praksi?

Trening centri, ki so namenjeni razvoju znanj, veščin in kompetenc delovne sile, postajajo nepogrešljiv del uspešnih organizacij. S prilagojenimi programi, napredno tehnologijo in strokovnim osebjem omogočajo podjetjem, da učinkovito razvijajo potencial svojih zaposlenih in se odzivajo na tržne izzive ter spremembe.

V tokratnem intervjuju smo se pogovarjali z Mirjam Kepic, HR managerko v podjetju SIXT, o manj tradicionalnih metodah pridobivanja in iskanja novega kadra. Klasično pridobivanje prek različnih zaposlitvenih portalov (kot sta Zavod za zaposlovanje, MojeDelo.com in Optius) je postavljeno pod vprašaj, saj se kandidati v današnjem času pogosto zadržujejo na socialnih omrežjih in novih izzivov ne iščejo na specializiranih portalih. Zato se zastavlja vprašanje, ali bi bilo smiselno zaposlitvene oglase prestaviti na socialna omrežja, saj bi bili tam bolj vidni zainteresiranim kandidatom. Kaj pa vi menite o klasičnem pridobivanju novega kadra? Več o tem boste izvedeli v nadaljevanju prispevka...

V predhodnem članku smo opredelili kaj je perfekcionizem, kako se oblikuje perfekcionist, ter razkrinkali mitologijo perfekcionizma. V tem članku pa bomo pogledali drugo plat kovanca in raziskali negativne posledice perfekcionizma ter strategije za uravnavanje in obvladovanje tega pojava. Odgovorili bomo na vprašanje: Kaj lahko za uravnavanje perfekcionizma na delovnem mestu naredi posameznik in kaj organizacija?

Današnji svet, poln pričakovanj in nedosegljivih standardov, predstavlja popolno okolje za vzpon perfekcionizma - neusmiljenega sodnika našega dela in dosežkov. Perfekcionizem nas tako v poklicnem kot v zasebnem življenju sili k nenehnemu iskanju popolnosti. V tem članku bomo razkrili mite o perfekcionizmu in odgovorili na vprašanja: Ali sledenje popolnosti prinaša uspeh?, Kaj se skriva pod masko popolnosti? in Ali je perfekcionizem vreden svoje cene?

Študija Harvard Business Review kaže na to, kako pomembno je, da organizacije dajejo prioriteto duševnemu zdravju zaposlenih. V takšnih organizacijah so zaposleni namreč statistično gledano bolj zadovoljni z delom ter ostajanjem v teh organizacijah. Imeti zdravo in visoko uspešno ekipo ni samo korist za podjetja. Ustvari lahko srečnejše ljudi, ki gredo v svet boljšega razpoloženja z več odpornosti in samozavesti. Ne glede na vse pa je tudi dejstvo, da res zelo veliko časa preživimo na delu, kar bi tudi moral bit dovolj velik razlog, da organizacije začnejo dajati več pozornosti temu, da se zaposleni dobro počutijo na svojem delovnem mestu.

Vključujoče delovno okolje je zelo pomembno pri spodbujanju trajnostne rasti podjetij ter inovacij, hkrati pa se s tem krepi tudi psihološka varnost. Tako za kadrovske ekipe postajajo vse bolj pomembni DEIB cilji, kratica DEIB (Diversity, Equity, Inclusion and Belonging) pa se nanaša na raznolikost, pravičnost, vključenost in pripadnost.

Kompetenčni model je dokument, v katerem so zbrane vse kompetence za določen profil, ki jih posameznik potrebuje za uspešno opravljanje dela. Je živ in uporaben dokument, ki nam omogoča široko uporabo v kadrovskih procesih.

Trenutni hitri razvoj in spreminjajoča se struktura trga dela od podjetij zahteva vedno večjo mero prilagodljivosti. S hitrim napredkom nekatera ustaljena znanja namreč izgubljajo na vrednosti, obenem pa se ustvarjajo priložnosti za razvijanje novih kompetenc in sposobnosti.

Ob pregledu vseh napovedi in trendov se najpogosteje pojavljajo trendi, ki so vezani na enakost in vključevanje zaposlenih, skrb za njihovo blagostanje, na izboljševanje njihovih kompetenc in njihovo hibridno delo. Vse več pa je tudi govora o umetni inteligenci.

Duševno zdravje je neločljiv del celotnega zdravja posameznika in je mnogo več, kot le odsotnost duševne bolezni. Med najpogostejšimi duševnimi motnjami sodobnega časa so stresne motnje, tesnobnost in depresija, ki pa so lahko pogojene tudi z razmerami na delovnem mestu.

Ljudje si želimo delati v organizacijah, kjer se počutimo dobro na delovnem mestu. Dobra klima v podjetju oziroma počutje je odvisno tudi od organizacijske kulture, ki je skupek prepričanj, norm, vedenj in tudi vrednot, ki so lepilo organizacije. Organizacijska kultura ni statična, ampak se nenehno spreminja.

Organizacije so sestavljene iz posameznikov iz različnih okolij, z različnimi značilnostmi in sposobnostmi. Velikokrat se srečajo različne generacije, ki imajo drugačna načela in vrednote, tako so konflikti večkrat neizbežen način komunikacije na delovnem mestu. Zelo pomembno je, da jih znamo reševati. Le tako bodo zaposleni uspešno delovali in bili usmerjeni v doseganje skupnih organizacijskih ciljev.

V današnjih časih, kjer je učinkovita poraba časa in ustvarjanje novih idej ključnega pomena, so argumentiranje, kritično razmišljanje in ustvarjalnost več kot dobrodošli. Običajno na sestankih vlada prava zmeda, saj se gnetejo ideje, ki niso dodelane, ali pride do nesoglasja med sodelavcema… Kako torej izboljšati komunikacijo, podajanje idej, razmišljanje in na koncu sestanka doseči kompromis oz. rezultat, ki bo višji od začetnih pričakovanj?